Spoštovani,
od vsega, kar je bilo našteto, bi meni, če bi poskušal ostati objektiven, najbolj padla v oči majhna porodna teža. Zavedam se, da to ni nujno v zvezi z izidom in sam imam praviloma tudi boljše izkušnje, dejstvo pa je, da je tveganje za tovrstne dogodke pri zahiranih plodovih večje kot pri vseh ostalih. Vprašanje, ki se meni in večini kolegov poraja ob takšnih dogodkih, je, kako ravnati, da bi bil skupni izid vseh tovrstnih nosečnosti boljši in bi ne nastalo preveč "kolateralne škode". Poznam namreč kolege, ki jih tekom poklicnega življenja takšni občasni dogodki tako spremenijo, da niso več zmožni objektivne presoje in poskušajo pri premajhnih plodovih z nekritičnim predčasnim prekinjanjem nosečnosti reševati našo skupno nesposobnost, da bi vedno pravilno presodili, kdaj je res pravi čas za to. Do zdaj sem na podoben način vodil že nekaj 100 vašim podobnih nosečnosti in kolikor se spomnim, ste drugi podoben primer, ko mi ni uspelo pravilno presoditi, da bi bil že čas za rojstvo otroka. Ko gledam nazaj in zdaj, ko imam objektivne podatke o porodni teži (ne le ocene teže z UZ, ki ni isto), teža ob rojstvu pa je za okrog 3 tedne zaostajala za idealno (idealna teža za 34 tednov je 2200g), 1600g pa je idealna teža za 31 tednov, bi rekel, da je kljub zadostni količini plodovnice vseeno zastoj v rasti moral biti vsaj pri vas pomembnejši dejavnik kot je bilo slutiti iz UZ podatkov nekaj dni pred tem. Vseeno nisem prepričan, da bi bilo ukrepanje pri 100 podobnih primerih večim v korist kot v škodo. To je žal dilema vseh, ki se s tovrstnimi odločitvami srečujemo profesionalno vsak dan. Konkretno pri vas bi v morebitni naslednji nosečnosti ravnal drugače in bi ob več kot 3 tedenskem zaostajanju v rasti kljub dobrim ostalim parametrom raje prekinil nosečnost predčasno, čeprav sicer pri ostalih, mislim,da to ne bi bilo dobro.
od vsega, kar je bilo našteto, bi meni, če bi poskušal ostati objektiven, najbolj padla v oči majhna porodna teža. Zavedam se, da to ni nujno v zvezi z izidom in sam imam praviloma tudi boljše izkušnje, dejstvo pa je, da je tveganje za tovrstne dogodke pri zahiranih plodovih večje kot pri vseh ostalih. Vprašanje, ki se meni in večini kolegov poraja ob takšnih dogodkih, je, kako ravnati, da bi bil skupni izid vseh tovrstnih nosečnosti boljši in bi ne nastalo preveč "kolateralne škode". Poznam namreč kolege, ki jih tekom poklicnega življenja takšni občasni dogodki tako spremenijo, da niso več zmožni objektivne presoje in poskušajo pri premajhnih plodovih z nekritičnim predčasnim prekinjanjem nosečnosti reševati našo skupno nesposobnost, da bi vedno pravilno presodili, kdaj je res pravi čas za to. Do zdaj sem na podoben način vodil že nekaj 100 vašim podobnih nosečnosti in kolikor se spomnim, ste drugi podoben primer, ko mi ni uspelo pravilno presoditi, da bi bil že čas za rojstvo otroka. Ko gledam nazaj in zdaj, ko imam objektivne podatke o porodni teži (ne le ocene teže z UZ, ki ni isto), teža ob rojstvu pa je za okrog 3 tedne zaostajala za idealno (idealna teža za 34 tednov je 2200g), 1600g pa je idealna teža za 31 tednov, bi rekel, da je kljub zadostni količini plodovnice vseeno zastoj v rasti moral biti vsaj pri vas pomembnejši dejavnik kot je bilo slutiti iz UZ podatkov nekaj dni pred tem. Vseeno nisem prepričan, da bi bilo ukrepanje pri 100 podobnih primerih večim v korist kot v škodo. To je žal dilema vseh, ki se s tovrstnimi odločitvami srečujemo profesionalno vsak dan. Konkretno pri vas bi v morebitni naslednji nosečnosti ravnal drugače in bi ob več kot 3 tedenskem zaostajanju v rasti kljub dobrim ostalim parametrom raje prekinil nosečnost predčasno, čeprav sicer pri ostalih, mislim,da to ne bi bilo dobro.