Spoštovani,
za oba invazivna pristopa k tkivu ploda oziroma posteljice (biopsija horionskih resic ali amniocentezo) obstaja enaka stopnja tveganja za splav in ta je okrog 0,5%. Vemo, da vas je strah splava in zavedanje tega dejstva je zdravo, po drugi strani pa tehtamo v tej "enačbi" tudi o tveganju, da se rodi otrok s kromosomsko napako, žal pa v enačbi ni spremenljivke o "teži vsakega od omenjenih zapletov", saj ne vemo, kaj komu pomeni otrok s kromosomsko napako, zlasti z Downovim sindromom in kaj splav, kajti to dvoje ima pri vsakem od nas povsem različno dimenzijo. Tudi ne vemo, kaj bi vi konkretno radi, da se zgodi, če se slučajno dokaže, da nosite plod z Downovim sindromom. namen invazivne preiskave je, da se z njo ugotovi morebitno kromosomsko napako in potem omogoči odpravo ploda (splav). Če temu ni tako, tveganje invazivnega posega ne odtehta njeno korist.
za oba invazivna pristopa k tkivu ploda oziroma posteljice (biopsija horionskih resic ali amniocentezo) obstaja enaka stopnja tveganja za splav in ta je okrog 0,5%. Vemo, da vas je strah splava in zavedanje tega dejstva je zdravo, po drugi strani pa tehtamo v tej "enačbi" tudi o tveganju, da se rodi otrok s kromosomsko napako, žal pa v enačbi ni spremenljivke o "teži vsakega od omenjenih zapletov", saj ne vemo, kaj komu pomeni otrok s kromosomsko napako, zlasti z Downovim sindromom in kaj splav, kajti to dvoje ima pri vsakem od nas povsem različno dimenzijo. Tudi ne vemo, kaj bi vi konkretno radi, da se zgodi, če se slučajno dokaže, da nosite plod z Downovim sindromom. namen invazivne preiskave je, da se z njo ugotovi morebitno kromosomsko napako in potem omogoči odpravo ploda (splav). Če temu ni tako, tveganje invazivnega posega ne odtehta njeno korist.