Spoštovani,
žal se na način, kot sprašujete, ne da odgovoriti. Verjetnost NSB raste s pojavljanjem dejavnikov tveganja, nobena kombinacija dejavnikov tveganja pa ga ne zagotavlja (poglejte nekje v sredini materinske knjižice, kjer so našteti dejavniki tveganja pred nosečnostjo in v nosečnosti). Tudi diagnoza je zgolj stvar praga, ki ga določimo in s tem vedno nekomu naredimo "krivico", saj absolutnih meril za NSB ni. Nedavno tega smo merila za diagnozo NSB zelo poostrili in je zdaj pozitivnih bistveno več testov kot pred nekaj leti, ampak se zdi, da zdaj premnoge nosečnice obravnavamo kot diabetične, pa to v bistvu niso, hkrati pa še vedno ne zajamemo vseh, ki NSB imajo. Diabetes tipa II. je bolezen nepravilnega odziva organizma na obremenitve z glukozo, bodisi zakasnelo, neučinkovito oziroma pretirano učinkovito, najpomembnejši dejavnik tveganja pa je preobilna ponudba hrane, nepravilna sestava hrane in premajhna telesna aktivnost ob seveda, ustrezni genetski nagnjenosti k temu. Če sem malo "ciničen" v državah s problemi pomanjkanja hrane diabetesa skoraj ni, če je pa je le med prebivalstvom, ki živi dobro!
Tudi univerzalno testiranje na NSB vseh nosečnic se ni izkazalo, predvsem zato, ker se NSB lahko "razvije" kadarkoli v nosečnosti in kadarkoli že testiramo, smo lahko s testom "prezgodnji" ali pozni. Če bi vsako nosečnico testirali recimo pri 24 + 30 + 35 tednih pa bi to bilo predrago in preveč zamudno oziroma ne bi prineslo toliko, kot bi stalo. Lahko se torej zanesemo le na dobro razvit in racionalen občutek dobro izobraženih zdravnikov in sester, ki vodijo nosečnosti. In navsezadnje je res tudi to, da včasih očitno s testi objektivno ne moremo dokazati NSB, čeprav so sicer prisotni vsi znaki pri plodu (debel plod z veliko plodovnice). Kaj hočemo? Jaz osebno ob vsakem sumu nosečnici naročim, naj se drži načel življenjskega sloga diabetične nosečnice, tudi če so testi negativni, pa ne more zgrešiti.
žal se na način, kot sprašujete, ne da odgovoriti. Verjetnost NSB raste s pojavljanjem dejavnikov tveganja, nobena kombinacija dejavnikov tveganja pa ga ne zagotavlja (poglejte nekje v sredini materinske knjižice, kjer so našteti dejavniki tveganja pred nosečnostjo in v nosečnosti). Tudi diagnoza je zgolj stvar praga, ki ga določimo in s tem vedno nekomu naredimo "krivico", saj absolutnih meril za NSB ni. Nedavno tega smo merila za diagnozo NSB zelo poostrili in je zdaj pozitivnih bistveno več testov kot pred nekaj leti, ampak se zdi, da zdaj premnoge nosečnice obravnavamo kot diabetične, pa to v bistvu niso, hkrati pa še vedno ne zajamemo vseh, ki NSB imajo. Diabetes tipa II. je bolezen nepravilnega odziva organizma na obremenitve z glukozo, bodisi zakasnelo, neučinkovito oziroma pretirano učinkovito, najpomembnejši dejavnik tveganja pa je preobilna ponudba hrane, nepravilna sestava hrane in premajhna telesna aktivnost ob seveda, ustrezni genetski nagnjenosti k temu. Če sem malo "ciničen" v državah s problemi pomanjkanja hrane diabetesa skoraj ni, če je pa je le med prebivalstvom, ki živi dobro!
Tudi univerzalno testiranje na NSB vseh nosečnic se ni izkazalo, predvsem zato, ker se NSB lahko "razvije" kadarkoli v nosečnosti in kadarkoli že testiramo, smo lahko s testom "prezgodnji" ali pozni. Če bi vsako nosečnico testirali recimo pri 24 + 30 + 35 tednih pa bi to bilo predrago in preveč zamudno oziroma ne bi prineslo toliko, kot bi stalo. Lahko se torej zanesemo le na dobro razvit in racionalen občutek dobro izobraženih zdravnikov in sester, ki vodijo nosečnosti. In navsezadnje je res tudi to, da včasih očitno s testi objektivno ne moremo dokazati NSB, čeprav so sicer prisotni vsi znaki pri plodu (debel plod z veliko plodovnice). Kaj hočemo? Jaz osebno ob vsakem sumu nosečnici naročim, naj se drži načel življenjskega sloga diabetične nosečnice, tudi če so testi negativni, pa ne more zgrešiti.